30. – 44. dan: veseli december pod palmami

nisem prepričana, če dneve še prav štejem …

in ja, objavljam z zamudo.

vedno sem skeptična, ko slišim priporočila o lepih plažah. ker sem jih videla že kar nekaj in sem pač zbirčna. ampak palolem je bil nad vsemi pričakovanji! tako sem namesto le nekaj dni, imela kar dva tedna “morje”; dobra družba, okusna hrana in pijača, sladoled in sveže tropsko sadje … pa berljiva knjiga in jutranja joga. hlajenje v skoraj pretoplem arabskem morju. raziskovanje okolice na skuterju, z izogibanjem vsemu, kar se lahko pojavi na cesti. opazovanje ribičev in hrustljavo zapečenih turistov, ki paradirajo po plaži. vmes še roadtrip v hampi in nazaj .. o tem kdaj drugič, ker se tudi tja menda še vrnem.

nov “doma” je predstavljal preprost bungalovček – cocohut. med palmami, nekaj metrov od plaže. od zunaj oranžen, kraljevala pa sem pod roza mrežo za komarje. nekega jutra je nekaj težkega začelo padati na streho – obirali so kokosove palme! strici splezajo gor v višave in potem mečejo na tla orehe. reši se, kdor se more … svež kokos za zajtrk pa spet ni kar tako! :)

ko se preselim, vedno potrebujem noč ali dve, da se navadim na nove zvoke. na valove, ki ponoči postanejo še glasnejši (in potem sanjam o cunamiju!), na pasji lajež, na kapljanje vode, na korake, generator … tudi na nove sostanovalce. cocohut je v sožitju z naravo. na kuščarje (gekote) niti ne trznem več, na pajke pa še vedno, ampak se ne splača delat drame, če ni gledalcev …

na kratko; goa mi je všeč, je pa res zelooooo drugačna indija. mogoče bi lahko celo rekla, da je super za oddih od “ta prave indije”.

trenutno sem v mumbaju; božična dekoracija mi ne gre skupaj z natikači.

error: Content is protected !!