želja je stara – iti za dlje časa. izziv – sama. smer – soncu naproti.
najprej me je spet vleklo v indijo. ja, že četrtič. po svoje je še vedno divja, a mi je hkrati tudi že zelo domača. pisana, kaotična in pomirjujoča. no, ko sem predelala to idejo, se mi je zdelo, da bi bilo pol leta v indiji pa vseeno preveč. če sem že v aziji, grem lahko pogledat še kam drugam. ker ko si enkrat dol, stvari niso (več tako) drage in riž ima lahko mnogo različnih okusov.
tako je prišel prvi april in air asia je imela veliko razprodajo letalskih kart. prsti nemirni, kreditna kartica pripravljena. za pomoč pri načrtovanju sem odprla google map in preverila najbolj ugodne lete, ki so seveda hitro pohajali. tako se je npr. bolj splačalo kupiti karto do kambodže kot povratno do vietnama (ali kako je prišel v igro tudi laos). in potem iz hanoi-ja do kuala lumpurja (kjer spim/bedim na letališču) in potem naprej v indonezijo … in enkrat nazaj v indijo. ali pa mogoče letim v nepal ter nadaljujem po celini do delhija. to puščam še precej odprto. saj je tudi ostalo še precej brez urnika, ki se bo najbrž pisal iz dneva v dan.
letalske karte vseeno so. zavest, da grem tudi.
pa seveda me skrbi, če bo vse ok.
kakorkoli, od jeseni do pomladi bo kaj več popotniških objav.
odštevam: 101 dan do odhoda.
