“to je kravja ulica” pove katarina, ko me vodi do njenega (in potem tudi mojega) domovanja na assi ghatu. kot se spodobi, je kravja ulica polna krav – kot nek ulični hlev, recimo. določenim kravam se je bolje izogniti, saj niso najbolj prijazne. hkrati je treba biti pozoren tudi na vse iztrebke ter da ne pohodiš kakšnega psa, ki ležerno leži sredi vsega kaosa in uživa toplo zimsko sonce. zvečer se situacija spremeni; na ulici spijo krave in ko zmanjka elektrike, je kar izziv stopati med temnimi gmotami. vsekakor pa je sobica v hiši na kravji ulici postala moj dom za dober teden. s super cimro, ki pozna vse šole, trgovine in dobre restavracije v mestu. s simpatičnimi in skrbnimi sostanovalci, ki so po večini glasbeniki, tako da tišine ni nikoli preveč. z mini miško iz kuhinje, ki pride na obisk tudi v sobo (in ne, nisva naredili panike! :). s ščurkom samotarjem, ki se skriva pod koritom. z opicami, ki bijejo svoje privat bitke s strehe na streho. in indijskim sosedom, ki vadi laughing joga – ja, smeh je nalezljiv.
varanasi, zame tretjič, je bil spet drugačen, še vedno pa kaotičen in zelo indijski. življenje tu teče kot ganga; počasi, z umazanijo, a hkrati zelo sveto in brez ovinkov. čaj na manikarnika ghatu, kjer zublji obliznejo trupla srečnih izbrancev, medtem ko so njihove duše bojda že v nirvani … zgubljanje po muslimanski tržnici in po uličicah starega centra … vsakodnevni pohodi po stopniščih ob reki in vonj po milu in mesu in sveže opranem perilu. koze v puloverjih in bivoli pod miroljubno krinko. pa spet čisto preveč lepih šalov! adrenalinske vožje s cycle rikšami in še in še in še …
dnevi nimajo več imen in datumi so nekaj, kar piše na letalski karti. ura je dan ali noč. tudi interneta ni v izobilju, kar je za tak tempo čisto fajn!
nasmejana dva iz “little star school”, katarinin vsakdan in grdogledi bivol.
ob reki dol in po ulicah nazaj, vmes pa chai, chai, chaiiii in pa strokovni posvet v zasebni ambulanti.
na oni strani …
večerne ceremonije …
ne, ne. to ni kres.
v sredo sem naredila premik s toplega na vroče; se dvakrat peljala z letalom in dvakrat tudi z avtom, takim tapravim – to je po enem mesecu rikš cel luksuz!
sedaj vam maham izpod kokosovih palm ob indijskem oceanu. ni hudega :)
