Midva sva voda in zrak, veter in voda. In prav nič po naključju sva se znašla v najintimnejšem odnosu, kar jih je; starš in otrok. Spominjati se, zakaj sva pravzaprav tukaj vsakič, ko mi tako odločno pomoliš ogledalo pod nos, je zame najvišja gora in mnogokrat me zgrabi, da bi se preprosto sesedla v en ukrivljen: »Ne morem…«. Vsakič pa, ko na tvoj »(ne) mojem« odvrnem, da »vse, kar si želiš, lahko«, prida že drugi razlog, zakaj ravno tukaj, zakaj ravno midva. Tamara Mihalič
