2. – 7. dan: prašni prvi dnevi

če se mi je indija prvo jutro na metroju zdela sumljivo prazna, so se kmalu po tem našli vsi njeni ljudje. več kot milijarda njih! in ja, res so povsod (še vedno)! in kot pravijo, indijca nikoli ne najdeš samega ;)

svoj prostor pod soncem, ki ga vseskozi zakriva oblak prahu, sem poiskala na paharganju, kjer so doma skoraj vsi backpackerji, ki se, hote ali nehote, znajdejo v delhiju. ulica je torej miks indijcev in turistov, prahu, ki ga pometajo od vrat do vrat (da se enakomerno razporedi al’ kaj?), krav, koz, psov, auto in cycle rikš, turističnih agencij, prenočišč in trgovinic. ker so cene oblačil skoraj smešno nizke in izbira kar poboža žensko dušo, sem prinesla od doma (namenoma) le en šal. brez slabe vesti sem si jih kupila še 5, ki bodo poleg osnovne funkcije služili še kot brisača, rjuha, krilo, senca, kapa … očitno moje najljubše oblačilo :)

na paharganju imajo hoteli tiste majhne sobice brez oken, v katerih se vse sliši. z vse, mislim pač res vse. od tega, kdaj in koliko časa si sosed umiva zobe do še bolj osebnih zadev … oni dan tudi jutranji prepir angleškega para v sobi čez hodnik: shut the fuck up … ive loved you … listen to me … last 6 years … baby, dont cry … čepke v ušesa!

prve dni sem, poleg prilagajanja nazaj na “vse indijsko”, poskusila tudi raziskati to metropolo. z metrojem, mladim približno 2 leti, so precej olajšali premike po mestu, predvsem pa prihranili veliko časa. gneča je tudi tu neizogibna, nekaj se sicer trudijo z vrstami, ampak če ne stojiš predhodniku dovolj za ritjo, se bosta vmes vrinila vsaj še dva. s prostorom je treba šparat, kakopak! tudi v metroju si precej pritisnjen en na drugega in se moraš s strateškimi premiki prebiti do vrat. sedenje na tleh je prepovedano. prav tako opozarjajo moške, da ne sedijo na sedežih namenjenih ženskam, zadrževanje v ženskem vagonu pa je že kar pošteno kaznovano.

ta vikend je bilo praznično. diwali, praznik luči. pospravijo domove, naredijo oltarčke in prižgejo svečke ter tako povabijo v domove boginjo lakshmi. se sliši romantično, ampak bilo je kot na fronti! pokalo je kot pri nas pred leti tistih 10 minut okrog novega leta, s tem, da je tu trajalo to cel večer in je bilo še precej glasneje. vsebnost nevarnih snovi v zraku se je zvišala kar 1,5 krat! vidljivost (na letališču) pa menda na manj kot 200 metrov, saj je zaradi vse pirotehnike nastala še dodatna plast smoga.

te statistične informacije sem prebrala v današnjem hindu times-u. poleg tega so danes indijci segli po marsu, nek človek je ubil svojega prijatelja zaradi dolga v višini 2 eur, nek bolivudski zveznik se želi ponovno reinkarnirati v igralca, avstralskemu paru, živečemu v indiji, so na sodišču zavrnili prošnjo, da bi pri umetni oploditvi lahko izbirala spol otroka (zaradi velike želje po moškem potomcu in zato številčnih splavov še nerojenih deklic, v indiji ginekologi ne smejo izdati spola še nerojenega otroka), … in več kot 80 % indijskih moških si potihem želi, da bi njihov dom dišal kot hoteli s 5imi zvezdicami. (ok, to je bil zelo random subjektivni izbor novic ;)

2 milijona proti več kot milijardi je malo, a se vseeno najdemo. tako sem dneve preživljala z J. in J. v družbi dveh postavnih mladcev je lažje biti ženska v indiji (no, saj tudi drugače mi ni hudega ;). skupaj smo se gužvali po bazarjih, se zgubljali na metroju, spočili ušesa v svetiščih, iskali kokakolo, okušali kulinarične specialitete – od ovčjega kebaba do južnoindijskega thalija … z J. sva imela še celonočne filmske maratone, saj po domačem času zaspati po risanki ni ravno enostavno. v ponedeljek so se naše poti ločile v smer slovenija, nepal in pushkar, ampak se mi zdi, da se bomo še kdaj srečali :)

približno zdrava. malo zaspana in z eksistencialnimi vprašanji. vreme skoraj sončno, tja proti 30 stopinjam. modro nebo pride na vrsto kasneje.

pa še nekaj foto materiala za tiste, ki so tale dolg sestavek preskočili in za ostale, da opravičim “foto blog”:

nizzamudin dargah, new delhi

poslednji portret kure, new delhi

 

lotus temple ter humayuns thomb ali kako sem po nesreči spet skoraj obiskala sydneysko opero in taj mahal.

 

old delhi in praznični pahar ganj: še preden je začelo pokat :)

@tamarabizjak let's #hashtag together

Fotografske storitve Tamara Bizjak, s. p., davčna številka: 14495287, matična številka: 6892922000

Menu