Nič naju ne veže,
vse naju povezuje:
narahlo, božajoče, popustljivo –
kot dežne kaplje,
veter, zarje,
vozni redi;
kazalci ur
nama kažejo enako
menjanje noči in dni,
letnih časov –
vse povezuje …
Še znanci in prijatelji –
brez besed,
brez želja,
pogosto brez zavedanja
nedojemljive sreče,
da sva ob istem času
na istem svetu.
Da to veva.
(Neža Maurer: Narahlo)
